Predmet Likovna umetnost dijaku približa razumevanje likovne umetnosti kot temeljnega civilizacijskega dosežka, spodbuja ustvarjalnost pri likovnem izražanju in v interpretaciji umetniških del. Umetnostno zgodovinske vsebine dijaka na pregleden in razumljiv način seznanijo z razvojem likovne umetnosti kot enega najpomembnejših izrazov človekove ustvarjalnosti ter dajejo izhodišča za razumevanje in doživljanje umetnosti. S tem bistveno prispevajo k celovitemu razumevanju človeka in ključne vloge umetniške kreativnosti v civilizacijskem razvoju človeštva.
Likovno snovanje nadgrajuje praktična in teoretična spoznanja o likovnem izražanju pridobljena na osnovnošolski stopnji izobraževanja. S tem dijak razvije lastne ustvarjalne sposobnosti za likovno izražanje, obenem pa razvija in poglablja razumevanje pojmov teorije likovne umetnost ter se seznanja z raznovrstnostjo likovnih zvrsti in praks v času in prostoru.
Predmet Likovna umetnost v 1. letniku splošne gimnazije obsega 70 ur. Učne vsebine so podane kot zaokrožena predmetna enota, sestavljena iz dveh enakovrednih delov: likovnega snovanja (obseg 35 ur) in umetnostne zgodovine (obseg 35 ur). Zaradi delitve ur na sistem 52+18, se 52 ur izvede v okviru rednega pouka, ostalih 18 pa se izvaja v obliki ogleda razstav, na terenu, ali kot likovne delavnice v popoldanskem času.
Splošni cilji predmeta
Umetnostna zgodovina
- dijaki razvijajo zavest o zgodovinskem razvoju likovne umetnosti;
- dijaki oblikujejo kritičen pogled na izbrana reprezentativna dela slovenske in svetovne umetnosti;
- dijaki razvijajo sposobnost besednega izražanja v opisovanju umetniških del in pojavov, utemeljevanju stališč, kriterijev in pogledov na likovno umetnost;
- dijaki se učijo pravilne uporabe različnih virov ter kritičnega iskanja in vrednotenja informacij; razvijajo sposobnost samostojnega učenja in oblikovanja konceptov;
- predmet usposablja dijake za razumevanje in analizo likovnega dela;
- dijaki razvijajo občutljivost za lepoto, doživljanje in vrednotenje umetnin;
- dijakom se predstavi soodvisnost med ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem;
- dijaki krepijo zavest o nacionalni identiteti kot vrednoti v sodobnih globalizacijskih procesih;
- dijaki razvijajo pozitiven odnos do domače ter tuje umetnostne in kulturne dediščine.
Likovno snovanje
- dijaki spoznajo soodvisnost med izražanjem, ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem;
- dijaki analizirajo lastna in tuja likovna dela;
- dijaki znanje o zakonitostih likovnega jezika prevajajo v osebno likovno govorico z namenom učinkovite sporočilnosti, povezujejo lastne ideje z likovno realizacijo;
- dijaki razvijajo telesno prostorski odnos in občutenje likovnega prostora;
- dijaki raziskujejo izrazne možnosti likovnih tehnik in orodij ter materiala;
- dijaki se navajajo na samostojno izvajanje in načrtovanje likovnih nalog ter s tem razvijajo samozaupanje in samopodobo;
- dijakom se omogoča ustvarjalne dosežke, pri katerih se ceni izvirnost, likovna občutljivost in nepričakovanost;
- osebna ali družbena vprašanja dijaki lahko opredmetijo v specifičnem jeziku likovne govorice;
- dijaki spoznavajo in preizkušajo izrazne možnosti sodobnih likovnih praks.
Izobraževanje na daljavo
Predmetni izpit po izobraževanju na daljavo se izvaja po dogovoru z dijaki (velja za dijake, ki so večji del šolskega leta odsotni zaradi tekmovanj, treningov, zdravstvenih in drugih opravičenih težav, prepis dijaka z druge šole, …).
Obsega celotno učno snov, predvideno po programu in se deli na dva dela:
- umetnostna zgodovina,
- likovno snovanje.
Dijak pisno ali ustno izkaže znanje s področja umetnostne zgodovine* ter izdela likovno nalogo (po dogovoru), ki odgovarja likovno snovalnemu delu predmeta.
*Dijaki se naučijo snov iz učbenika: Golob, Nataša (2004). Umetnostna zgodovina. Učbenik za umetnostno zgodovino v gimnazijskem izobraževanju, srednje tehniškem oz. strokovnem izobraževanju in poklicno tehniškem izobraževanju. Ljubljana: DZS.
Učna snov je sestavljena iz treh delov:
- Uvod v umetnostno zgodovino
Prvi del predstavlja znanje iz osnov likovne umetnosti. Dijak se seznani s strokami likovne umetnosti, tehnikami, materiali ter grobo opredelitvijo posameznih strok (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura).
- Razčlenitev likovnega dela
Drugi del dijaku pojasni zgodovinske okvire in fizične lastnosti dela oziroma pojasni pristop k likovnemu delu. Likovno delo lahko razčlenimo na dva načina: vsebinsko (ikonografija, ikonologija; simbol, atribut, personifikacija, alegorija; motiv, vsebina, snov) ter oblikovno (prostor, oblika, kompozicija, barve, …).
- Zgodovinski pregled
Dijak predstavi umetnostnozgodovinska obdobja, pozna časovno uvrstitev od prazgodovine do umetnosti 20. stoletja. Zna uvrstiti posamezna likovna dela v ustrezno časovno obdobje ter opredeliti bistvene značilnosti in avtorje ter njihova dela.